Arhiv za Marec, 2012
” … kdo bo tebe (lj)ubil?”

~~~ (klik & scroll down ~ foto pps by google docs) ~ Indien von Albert ~ POVERTY ~~~

ali

~~~ (klik & scroll down ~ foto pps by power point) ~ Indien von Albert ~ POVERTY ~~~

~

življenje
kdo bo tebe ljubil

postajaš med podzemnimi peroni
ostajaš stereotip

poustvarjaš starodavno zlo
in dopuščaš novodobno bedo
da bi se na najmodernejšem terminalu
prihodov in odhodov
lahko še hitreje vrtel
zgodovinski refren
z relacij manifestirane energije
(le v kaj jo usmerjaš)

požvižgavaš

tisočletje te čaka
z vsem kar je
ko v medprostorja porojeva dih
da bi utripal v tebi
s teboj in zate

stoletja te že pričakuje
razpršena
med previsi obnemelih upanj
in zgovorne tišine

multiplicirana
ki za premik potrebuje dober razlog
vsebinski motiv
ne pa votlega vzroka
polnega ničevih slepil
zavoljo golega preživetja

življenje
kdo bo tebe
res
ljubil

medtem ko požvižgavaš

zdi se
praviš
razloga ni

domisli ga

omnipotentno

~

(by simoneta sho)

~

~~~ (video klik) ~ “Cliché … we’re living a lie” ~ v odlični izvedbi by Anouk ~~~

~

Dazzled At Night

Dazzled at night by deadly flashes of light.
Brushing with cars, eyes like pinheads.
I waited a hundred years for You in the black and white streets,
You came along, whistling.

Dazzled at night by deadly flashes of light.
Shooting cans, as distant as a ship.
Yes, I lost my head, I loved You,
and even worse,
You came along, whistling.

Dazzled at night by deadly flashes of light.
Are You going to love life or just watch it pass by?
There is almost nothing left of our heavy smokers’ nights,
other than some ashes in the morning.

In this metro filled with the giddiness of life,
at the next station, little European.
Place Your hand, move it down below my heart.

Dazzled at night by deadly flashes of light.
One last lap with the hand at the end.
I waited a hundred years for You in the black and white streets,
You came along, whistling.

.

(prevod originala “Éblouie par la nuit” – s spodnje povezave)

~

~~~ (video klik) ~~~ “Éblouie par la nuit” ~~~ by Zaz ~~~

~

Danes igram

na čelo.

Ne nujno svoje.

~

(klik) rogo vila

~

(foto vir Google)

“ŠE NOCOJ BOSTE Z NJIM …”

Kam nosi spet junake dol s Parnasa?
Mar niste večkrat že v peklú se cvrli?
Kaj ni dovolj? Nov krog bi zdaj uzrli?
Žal danes še za vice ni več časa.

“Napuh, zavist, lenobo, jeze špasa,
pohlep, požrešnost in pohote” – drli
ste v mislih se, v besedah pa vsi “vrli”,
kot je učila vas elitna klasa?

Še Danteja, Vergíla, pozabite!
Beatrice prek’ Tibêre bolj iskrivo
popelje vas tja v višje sfere skrite.

Devet stopnic do Empireja – v živo!
Gremó, razbojniki, brez kače zvite?
Še danes tam bo z vami – hladno pivo!

Glej, z LUCY, ki je FER, vsi preživite …

;)

(by simoneta sho)

~~~ (video klik) ~~~ obljubljeno The pivo ~~~

~

Pljunek skozi okno

~~~~~~~~~~~~~~ (video klik) ~~~~~~~~~~~~~~ Let's do it! ~~~~~~~~~~~~~~

Napisala sem pesem z naslovom »Krama«. Mislim da je moralo biti enkrat lani, ne vem več točno kdaj, spomnim se pa, da me je tiste srede na moč držalo, da bi vso odvečno naloženo naslago v njej, po vseh pripopanih okrasnih papirčkih in takisto zasmrajenih reklamnih nalepkah, z enim samim prijemom odnesla na sredo vrta, jo postavila v piramidalno obliko in podkurila velikanski kres. Zdaj tega črkovnega stišja, kot zakleto, med vso besedno navlako v svojem arhivu, žal ne najdem. Pa nič ne de. Bio izbljuvki se razgradijo sami. Še dobro. Zato menim, da je razločevanje odpadkov dobro in da ima tudi to zavestno kultivirano početje nek svoj smisel. Ampak pazi zdaj to! Medtem, ko sem se omenjenih predlanskih odplak, izlitih v skladišča neobjavljenih črk (avtocenzuriranih!) po indijansko uspešno znebila, se je lanskoletnih smeti, ki so mi jih različni (neavtocenzurirani!) vetrovni tokovi od vsepovsod nanosili na kup, že spet nabralo za najmanj tri polne teepee-je svinjskih filejev. Fajlov neprebavljive krame, ki se mi je, na oseben spominski RAM, kot v nekem slou-moušnu, načrtno in pritlehno, počasi nalagala iz nekih razklanih, diarejasto-peristaltičnih bla bla galaktičnih črvin, brez konca in kraja. Nekih tujih, čisto nič mojih misli, ki bi rade prehitevale po desni in mimo vseh filingov, slednje izsilile. Ali, bolje povedano, oboje prefrigano izzvale, morda celo umetno dozirale – in jih prekrile s puhlicami???
Kurc jih gleda. Niso vredne pičkinega dima. Z moje strani kvečjemu en strjen pljunek. Je pa tudi res, da se jih na mojo in medgalaktično srečo, za več kot en masten pljunek, doslej tako ni nabralo. Mislim tega vpijanja strupenih izločkov s strani množičnih posiljevalcev oči z gnusom pobebljevanja. Razen ob skrajno pokvarjenih, prefinjeno-politikantskih intrigah, ki so znale res brutalno zasekat v samo zasebnost kogarkolišnje reale in pa na ta račun tistih nekaj lastnih post izbljuvkov, zapakiranih v manjše plastične vrečke za bruhance, kadar pač ne mižim, sicer pa ja, vrednimi vulkanske ejakulacije s skurjenjem na grmadi! Ampak ne, ne. Da ne bo nesporazuma, pri nas sežigi niso moda. Na naših koncih se prazne plastične slame znebimo na posebnih odlagališčih. Veliko namreč damo na zaščito sebe in okolja. Se pa sprašujem, kdaj, hudiča, se bom vseh teh nevidnih, a nadležnih nes/miselnih odpadkov, uspela znebiti v celoti in dokončno. Hmnja. Bržkone nič prej kot takrat, ko bom, z vso to prekleto besedno kramo vred, skurila še sebe. Oziroma tedaj, ko bom svojo snovno embalažno navlako, v želji po trajnem miru, nadvse ljubeče izprašila v kako lično keramično vazo, in se z nesnovnim delom sebe prelila v simfonijo čistega zvoka prisrčne tišine. Dotlej pa noben parazitski jebiveter skozi moja neprebojna vrata nima vstopa. Jasno? Kristalno. Če bi jih namreč odprla, bi se mi še tak (instru)mentalno vesoljni orkan že vnaprej zasmilil. Hja, tako pač je. Jebeš Pirove zmage. Nasnidenje raje jutri. Konkretno.:) In … seveda mislim tudi na vas. Pestim dve drži!!;) Uspešno.:)
Danes pa … skozi okno v svet.

~~~~~~~~~~~ (video klik) ~~~ “Okna na stežaj” ~~~ by Kreslin & Co.~~~~~~~~~~~

Pol? Jah, pol gremo pa na en tak čist ta prav, zaslužen PIR! No ja … indijančka.

(by simoneta sho)

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

+++

Dopis: pa še tega, enega samega ubogega, virtualnega pljunka, mi dežurno-cenzurni sistem, kot kaže, ni hotel objaviti med vidnimi – na osnovni blogosovi strani, tako kot to velja in je običajno, pri vsakokratnih novih objavah. Hm. Ne vem kaj naj si pri vsej tej vesoljni krami sploh mislim … drugega kot to, da je ta režim “demokracije”, res iz dneva v dan bolj in bolj “zanimiv”.
Seveda pa spet ne enako “zanimiv” za vsa vesoljna bitja … heh.

+++

Dopis N°2: Upravljalcem Siolovega blogosa se opravičujem za moje prehitro, napačno sklepanje, v katerega me je po vsej verjetnosti zaneslo prav zaradi neljubih cenzurnih izkušenj, ki sem jih bila v preteklosti kot blogerka nedvomno deležna. Zgornjo objavo, ki pa ne sinoči, ne danes zjutraj, kljub mnogim poskusom “refrešanja” osnovne strani, resnično NI bila vidna, sem namreč ravnokar našla med listanjem blogosovih objav za nazaj. Morda gre pa tokrat za kakšno tehnično okvaro na osebnem kompu. Bom raziskala. Hvala za razumevanje.

+++

Zlati rez »svete trik(er)otike«

vir: mysteries.com "sveta geometrija"
foto vir: mysteries.com “Saint Geometry”

~

Popolnega telesa lik v zrcalu -
obratna slika piramid stoječih;
nekvašenega kruha križ visečih -
nevzhajan greh, simbol s krvjo na tnalu.

~~~ klik panorama 360° ~~~ Egypt Cairo Pyramids ~~~

Zaveza – pakt nebeški z vinom v gralu,
prelitim v odpuščanje vseh umečih,
kot Oče, Sin in Duh na Sfinge plečih,
v obzidan njen pogled v materialu.

~~~ click static photo ~~~ Egypt Sphinx facing East ~~~

Ko dnevu dlan poda, na ekvinocij,
temá, čez vse strani neba razpeta,
zre preko êr – na vzhod, v počast emocij.

~~~ video ~ Spring Equinox, Ostara, Eostre, Ostern ~~~

V dežjú in z estrogenom vseprežeta
zaščitnica pomladi – brez promocij,
iz zêlenpopka vzklije mnogocveta.

~~~ video klik ~~~ Eostre Equinox (with Lisa Thiel) ~~~

~

(by simoneta sho)

~

“Once Upon a Time” (sonet)

Ko spet peščena ura obrníla
nekoč bo novo stran neba Majori
in voz preslikal v voz kar gre Minori,
prihodnost bo davnino ohraníla.

Ak’ pa temá kazalec zagrníla
bo Óstari, ki teče proti zori,
s Polarisom v ogrodju a priori
se pómlad bo vstajenju izmakníla.

V dolini solz, ki vztrajno kroglo žene,
je še spregledanih solzíc dolina,
zatrta, majhna, neenotna vene.

Zdrav potencial zavira izlužnina,
pod Šapo stisnjena ji polni vene,
da jedro se mrači in z njim večina.

~

(by simoneta sho)

~~~ video klik ~~~ "Once Upon a Time in The West" ~~~ soundtrack by Ennio Morricone ~

~

Biti bitje biti (sonet)

~~~ (video klik) ~~~ ”The Beauty of Spring” ~~~ Colibri ~~~

S pisano lepoto ptic nahranjen duh,
odmev razširja z vetrom s strmih klifov,
navdih misterioznih geoglifov
z etrom lije v vrč in mesi zrnje v kruh.

Žig, morda, obrečni, ni le falus suh.
Nemara je pa prst previdnih grifov,
ki v srž, s starodavnih hieroglifov,
zlo izkoreninja; bolno slo, napuh.

Morda, ne vem. A to mi rajska poje.
Muza, ki je všepetana v sluhovod
in vstrunja zven med srčnih tkiv podboje.

Včasih poletí z dlani na strelovod,
požene se z dinamiko v zavoje,
odtisne lik: biti … ni le mimohod.

~

(by simoneta sho)

~~~ (klik foto panorama 360°) ~~~ Nazca lines Peru ~ Colibri ~~~

~~~ (klik na članek) ~ Maria Reiche in “Skrivnosti puščave” Nazca ~~~

~

Na poti v neskončje

Ne vragu za hrbtom,
bogú pred obličjem
se vije
stezica do Vira.

Ne v masi praznine,
v polnini volumna
časprostor
z vsem gravitira.

Ne levo in desno,
pod soncem le eno
vsemirje
s svetlobo prodira.

Nič več izgubljeni,
če najdeni v kašči
med zrnjem,
od vojne do mira.

Iskalcem, luščilcem
semena in plevja,
svobodna
je vsak hip izbira.

Trenutek raztegne
se v ure in leta,
zavestnost
pa duri odpira.

Raj – stanje duha je
(tako kot peklenskost)
v Ljubezni
živi in umira.

~

(by simoneta sho)

~~~ (video klik) ~ Vlado Kreslin ~ “Cesta” ~~~
… od izgubljenih – do najdenih koščkov :)

~

Pomlad je v zraku (sonet)

Smo, al’ nismo?! Kaj pravi domovina,
ki »v eni roki nosi žarke zlate,
izbira z drugo smeh« – svobodo zate,
utripa v nedrih »dēmos« luč, dolina?

Smo že, še bomo? Mala »kraljevina«
idej velíkih – čez goré in trate,
brez stiskanja pasov in brez potrate?
Deželo zadovoljnih – bi večina.

Kam torej vlagaš, vlada, kaj podpiraš?!
In ti Slovenec kam zamisli trosiš,
komú svoj sen zaupal boš, planiraš?

Si srečen, zapostavljen čakaš, prosiš,
podjeten, usposobljen … saj ne hiraš?
Natančnost in marljivost v genih nosiš!

S ponosom jim povej od kod izviraš.

~

(by simoneta sho)

>~~~ (video klik) ~~~ I FEEL sLOVEnija ~~~

~

Nekrivda ljubezni

~~~ (klik na video) ~~~ E. A. Poe’s ~ “The Raven” – part I. ~~~

Oj, Edgar Allan, ti poet nesrečni …
krivokljunega preveč si spraševal.
Kaj neki si od črnega pričakoval?!
Le krokal je s teboj v mrakobi svečni.

Mar bi uho prislonil k cesti mlečni,
zlatokljune sinjekrilne note bral,
brez odgovorov s svetlobo valoval,
s peresom plivkal k mehki duši večni.

Tako pa v agoniji opotéčni
bi, kar v sebi hranil si, za las izdal,
vse, za kar živél si, je zmikavt ukràl,
potvarjal slike v mrtvi delti rečni,

da bi, že brez vprašanj je sam razpredal,
obremenil te s »krivdo hrepenila«,
ko z »veš, da nič ne veš« bi te objedal.

Izkrivljenim prisluhom si nasedal,
ko tema je zlovešča kri ti pila,
sam vase za umetnost se sesedal.

Magija črne tinte preglasila
je ljubezen, da bi se ne zavedal,
da tihe Vir … je še močnejša sila.

~

(by simoneta sho)

~~~ (klik na video) ~~~ E. A. Poe’s ~~~~ “The Raven” – part II. ~~~

~