Pljunek skozi okno

~~~~~~~~~~~~~~ (video klik) ~~~~~~~~~~~~~~ Let's do it! ~~~~~~~~~~~~~~

Napisala sem pesem z naslovom »Krama«. Mislim da je moralo biti enkrat lani, ne vem več točno kdaj, spomnim se pa, da me je tiste srede na moč držalo, da bi vso odvečno naloženo naslago v njej, po vseh pripopanih okrasnih papirčkih in takisto zasmrajenih reklamnih nalepkah, z enim samim prijemom odnesla na sredo vrta, jo postavila v piramidalno obliko in podkurila velikanski kres. Zdaj tega črkovnega stišja, kot zakleto, med vso besedno navlako v svojem arhivu, žal ne najdem. Pa nič ne de. Bio izbljuvki se razgradijo sami. Še dobro. Zato menim, da je razločevanje odpadkov dobro in da ima tudi to zavestno kultivirano početje nek svoj smisel. Ampak pazi zdaj to! Medtem, ko sem se omenjenih predlanskih odplak, izlitih v skladišča neobjavljenih črk (avtocenzuriranih!) po indijansko uspešno znebila, se je lanskoletnih smeti, ki so mi jih različni (neavtocenzurirani!) vetrovni tokovi od vsepovsod nanosili na kup, že spet nabralo za najmanj tri polne teepee-je svinjskih filejev. Fajlov neprebavljive krame, ki se mi je, na oseben spominski RAM, kot v nekem slou-moušnu, načrtno in pritlehno, počasi nalagala iz nekih razklanih, diarejasto-peristaltičnih bla bla galaktičnih črvin, brez konca in kraja. Nekih tujih, čisto nič mojih misli, ki bi rade prehitevale po desni in mimo vseh filingov, slednje izsilile. Ali, bolje povedano, oboje prefrigano izzvale, morda celo umetno dozirale – in jih prekrile s puhlicami???
Kurc jih gleda. Niso vredne pičkinega dima. Z moje strani kvečjemu en strjen pljunek. Je pa tudi res, da se jih na mojo in medgalaktično srečo, za več kot en masten pljunek, doslej tako ni nabralo. Mislim tega vpijanja strupenih izločkov s strani množičnih posiljevalcev oči z gnusom pobebljevanja. Razen ob skrajno pokvarjenih, prefinjeno-politikantskih intrigah, ki so znale res brutalno zasekat v samo zasebnost kogarkolišnje reale in pa na ta račun tistih nekaj lastnih post izbljuvkov, zapakiranih v manjše plastične vrečke za bruhance, kadar pač ne mižim, sicer pa ja, vrednimi vulkanske ejakulacije s skurjenjem na grmadi! Ampak ne, ne. Da ne bo nesporazuma, pri nas sežigi niso moda. Na naših koncih se prazne plastične slame znebimo na posebnih odlagališčih. Veliko namreč damo na zaščito sebe in okolja. Se pa sprašujem, kdaj, hudiča, se bom vseh teh nevidnih, a nadležnih nes/miselnih odpadkov, uspela znebiti v celoti in dokončno. Hmnja. Bržkone nič prej kot takrat, ko bom, z vso to prekleto besedno kramo vred, skurila še sebe. Oziroma tedaj, ko bom svojo snovno embalažno navlako, v želji po trajnem miru, nadvse ljubeče izprašila v kako lično keramično vazo, in se z nesnovnim delom sebe prelila v simfonijo čistega zvoka prisrčne tišine. Dotlej pa noben parazitski jebiveter skozi moja neprebojna vrata nima vstopa. Jasno? Kristalno. Če bi jih namreč odprla, bi se mi še tak (instru)mentalno vesoljni orkan že vnaprej zasmilil. Hja, tako pač je. Jebeš Pirove zmage. Nasnidenje raje jutri. Konkretno.:) In … seveda mislim tudi na vas. Pestim dve drži!!;) Uspešno.:)
Danes pa … skozi okno v svet.

~~~~~~~~~~~ (video klik) ~~~ “Okna na stežaj” ~~~ by Kreslin & Co.~~~~~~~~~~~

Pol? Jah, pol gremo pa na en tak čist ta prav, zaslužen PIR! No ja … indijančka.

(by simoneta sho)

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

+++

Dopis: pa še tega, enega samega ubogega, virtualnega pljunka, mi dežurno-cenzurni sistem, kot kaže, ni hotel objaviti med vidnimi – na osnovni blogosovi strani, tako kot to velja in je običajno, pri vsakokratnih novih objavah. Hm. Ne vem kaj naj si pri vsej tej vesoljni krami sploh mislim … drugega kot to, da je ta režim “demokracije”, res iz dneva v dan bolj in bolj “zanimiv”.
Seveda pa spet ne enako “zanimiv” za vsa vesoljna bitja … heh.

+++

Dopis N°2: Upravljalcem Siolovega blogosa se opravičujem za moje prehitro, napačno sklepanje, v katerega me je po vsej verjetnosti zaneslo prav zaradi neljubih cenzurnih izkušenj, ki sem jih bila v preteklosti kot blogerka nedvomno deležna. Zgornjo objavo, ki pa ne sinoči, ne danes zjutraj, kljub mnogim poskusom “refrešanja” osnovne strani, resnično NI bila vidna, sem namreč ravnokar našla med listanjem blogosovih objav za nazaj. Morda gre pa tokrat za kakšno tehnično okvaro na osebnem kompu. Bom raziskala. Hvala za razumevanje.

+++

  • Share/Bookmark