Arhiv za kategorijo 'piano bar'.
Na poti v neskončje

Ne vragu za hrbtom,
bogú pred obličjem
se vije
stezica do Vira.

Ne v masi praznine,
v polnini volumna
časprostor
z vsem gravitira.

Ne levo in desno,
pod soncem le eno
vsemirje
s svetlobo prodira.

Nič več izgubljeni,
če najdeni v kašči
med zrnjem,
od vojne do mira.

Iskalcem, luščilcem
semena in plevja,
svobodna
je vsak hip izbira.

Trenutek raztegne
se v ure in leta,
zavestnost
pa duri odpira.

Raj – stanje duha je
(tako kot peklenskost)
v Ljubezni
živi in umira.

~

(by simoneta sho)

~~~ (video klik) ~ Vlado Kreslin ~ “Cesta” ~~~
… od izgubljenih – do najdenih koščkov :)

~

Pomlad je v zraku (sonet)

Smo, al’ nismo?! Kaj pravi domovina,
ki »v eni roki nosi žarke zlate,
izbira z drugo smeh« – svobodo zate,
utripa v nedrih »dēmos« luč, dolina?

Smo že, še bomo? Mala »kraljevina«
idej velíkih – čez goré in trate,
brez stiskanja pasov in brez potrate?
Deželo zadovoljnih – bi večina.

Kam torej vlagaš, vlada, kaj podpiraš?!
In ti Slovenec kam zamisli trosiš,
komú svoj sen zaupal boš, planiraš?

Si srečen, zapostavljen čakaš, prosiš,
podjeten, usposobljen … saj ne hiraš?
Natančnost in marljivost v genih nosiš!

S ponosom jim povej od kod izviraš.

~

(by simoneta sho)

>~~~ (video klik) ~~~ I FEEL sLOVEnija ~~~

~

Nekrivda ljubezni

~~~ (klik na video) ~~~ E. A. Poe’s ~ “The Raven” – part I. ~~~

Oj, Edgar Allan, ti poet nesrečni …
krivokljunega preveč si spraševal.
Kaj neki si od črnega pričakoval?!
Le krokal je s teboj v mrakobi svečni.

Mar bi uho prislonil k cesti mlečni,
zlatokljune sinjekrilne note bral,
brez odgovorov s svetlobo valoval,
s peresom plivkal k mehki duši večni.

Tako pa v agoniji opotéčni
bi, kar v sebi hranil si, za las izdal,
vse, za kar živél si, je zmikavt ukràl,
potvarjal slike v mrtvi delti rečni,

da bi, že brez vprašanj je sam razpredal,
obremenil te s »krivdo hrepenila«,
ko z »veš, da nič ne veš« bi te objedal.

Izkrivljenim prisluhom si nasedal,
ko tema je zlovešča kri ti pila,
sam vase za umetnost se sesedal.

Magija črne tinte preglasila
je ljubezen, da bi se ne zavedal,
da tihe Vir … je še močnejša sila.

~

(by simoneta sho)

~~~ (klik na video) ~~~ E. A. Poe’s ~~~~ “The Raven” – part II. ~~~

~

bila je tam

kjer prstnih jagodic dotik z membrano
je kristalno steno v plazmo vzvaloval
čist pogled v pogledu vegasto zmehčal
oblike izostrene v prepoznano

kjer srečala je sebe v spoju s prano
spekter barv je v negativu vztrepetal
vir odlitku lastne sence kazal s tal
obris svetlobnega izvora rano

kjer vzrok tiči in razlog za tančico
skrivnosti ki se sama je odstrla
čemú binarni boj jin jang s temnico

tam zénica je luč saj v njo je zrla
tam slišala je peti modro ptico
meditativnim čutom pot utrla

~

(by simoneta sho)

~

~~~ (klik foto panorama 360°) ~~~ Sunset ~~~ Mono Lake California ~~~

~

Zorni kot

Pogled s sredine bi le prah obljubljal,
med prostim padom višal vrh pečine,
nad mrtvim kotom nižal prag globine,
na pol poti do dna … ko bi se ‘zgubljal.

Pogled z bližine v pletež bi zabubljal
intarzije kontrastne vzdolž divjine,
prosojnih kril metuljast plet sinjine
zarobil zase … ko bi ga poljubljal.

Z daljine pa se kaže slika v sliki;
zelena pentlja kakor podkev sreče,
ki svoj tok vije v dalj … med konjeniki,

ki davno vtisnili pečate rdeče
v pustinje so in zrastli v spomenike.
Le … ah, življenje … kot da mimo teče.

~

(by simoneta sho)

~

~~~ (klik foto panorama 360°) ~ Horse Shoe Bend Arizona & Colorado River ~~~

~

Tedaj v neznano

V tunelu sanj ji je izšepetala -
zakaj se upanja ne da zatreti,
čemu bi sploh poskušal kdo up streti,
zažrt je v kri, kot vame sol
– obala;

ko jela kapljico je v kapljah z grala
nesmislov zvrhanih robov oteti,
kot bi sam kraj morjá hotel ujeti
nek raztelesen pljusk v pršilu vala.

A tamčez misli ni bilo vsiljivih,
ki vanjo segle bi, v konop zvozlale
samotno dušo neprilagodljivih

in ne besed, ki s padanjem bi klale
bit svobode samovoljno učljivih,
ne teh, ki v sidrni privez bi gnale.

+

Tvar mre, duh ne … (so misli se spoznale
življenja mrtvih in mrtvila živih)
ideje so … ki prežive »zaspale«.

~

(by simoneta sho)

~

~ (klik foto panorama 360°) ~ Cape of Good Hope ~ skrajni JZ rt afriškega kontinenta) ~

~

IZ ZVOKA SI, V ZVOK SE POVRNEŠ

~~~ (video klik) ~~~ tribute to Whitney Elizabeth Houston ~ “Don’t Cry For Me” by W.E.H.

Ritem naložen, gen v plasteh kostnine,
vpečaten blues z vibracijo v obtoku,
gospel, utrip rondoja v grudnem loku,
proti zmrzali soul, so sestavine.

Gejziri duša slap z biserovino -
polifonijo čustev v čistem zvoku,
da z vero v boljši svet so up otroku,
a vodo zver pretvarja v strup, ne v vino.

Talent veliko da, veliko vzame,
veselje, voljo, smisel, trud in breme,
demon, če krila angelu prevzame,

ta pod lučmi razda življenje vneme,
opoj morda poslednjič tam ujame,
preden poplača davek princu teme.

~

(by simoneta sho, 18. 02. 2012)

V poklon odlični vokalistki Whitney, naj zaceli dušo, najde mir.

~~~

YouTube slika preogleda

Whitney Houston & Mariah Carey – “When You Believe” – The Prince Of Egypt (1998)

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Prilagam povezavo do neposrednega prenosa pogrebne slovesnosti,
s pričetkom danes, 18. 02. 12, ob 18:00 (klik full screen)

http://www.livestream.com/aplive

~

naknadno pa še posnetek ceremonijala (v enem delu):

(video klik) ~ Whitney Elizabeth Houston ~ memorial service at the church in New Yersey

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

ČISTOKRVNIH

KRIŽANIH MEŠANCEV

kri.

Ta kri, ja.
Točno ta.
Temna, kot bi se napila borovničevega sirupa
in zgoščeno valovala po venah;
dovodnih žilah,
ki se idealno prilegajo njenemu enakomernemu pretakanju.

In spet ta ista,
ki se med razmreženimi odvodi tolmunov
prelevi v ono drugo, arterijsko;
svetlejšo, obogateno s kisikom, pulzirajočo,
ki se idealno prilega bregovoma
in ju polkrožni odmev povezuje v dvojno serpentino

vezuje

sezuje

ter hkrati ločuje

čuje

čuje

zgodbo dveh svetov.

Tako zelo različnih in vendar tako zelo podobnih;
svetov nepreštevnih
drobnih, vzniklih, poniklih, kapilarno prehodnih
pretočnih rečic, razvejanih
iz ene same utripajoče medbrežine
večnega Izvira;

ki se idealno prilega šumljanju vzhajajočih brzic,
žuborenju potočij,
bobnenju naraslih slapov,
vrtinčenju poplavljenih besnenj
in izparevanju mehkó razpršenih meglic
v spokojno umirjanje križnih tokov.

Ta kri, ja.
Idealno krizna kri za reko z areko o reki Ankh;
tej križni reki večnih idealistov.

(by simoneta sho)

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

~ (klik na 12. 02. 12 ob 02:30 dodan video) ~

“Bridge Over Troubled Water” ~ v duetni izvedbi by

Natalie Cole

&

WHITNEY ELIZABETH HOUSTON

(09. 08. 1963 — 11. 02. 2012, preminule 12. 02. 2012 ob 00:55, po našem času)

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Skupki zavedanj
YouTube slika preogleda

(video ~ avtor pesmi: France Prešeren & “Kam” ~ v izvedbi Tomaža Pengova)

~~~

Tečaj gorja, kot mimohod
v začasju tone svojo pot.
Ko onstran se Zemljé konča,
uvidiš smisel zank vsega
in val, ko s polom se spoji,
zaceli se, ter napoji.

Zato, če kdo vprašuje kam,
razpiham tjekej veter plam,
de mu svetilnik zagori,
ak um temê v obup meglí.
Prišepnem pôtlej na uho,
de kar zavestimo, to smo.

Je človek skupek lastnih želj,
si z mislimi nastilja stelj,
s preteklimi in temi zdaj,
ubira sebi »pekel, raj«.
Pa s čustvi, kterim dovoli,
de z njimi diha in živi.

Kar dopustí, to bo postal,
vseeno ni kaj bo izbral.
Le to naj zabi ne nikar:
moči voljé je gospodar.
Ga ni nad nebam, ki bi smú
svobodno voljo vzet komú.

~~~

(by simoneta sho)

vse ostalo je balast

iz votline ga izbezaj
a previdno
za trdnostjo oklepa nad vozlišči žil
je premehak in občutljiv
droban in krhek
kakor cvetni popek
nežen in ranljiv

iz praznine ga privabi
a lucidno
razpoka ’spod solnih razjed
koder biva
je tam namenoma udrta
kakor v labirintu skrita zibel
ki varuje bit vsega

jedro tvojega obstoja
žarek ki iskri v očeh
esenca z razpoznavno kodo
DNK zapis duha
val ki požgečka navdih
moč ki podari nasmeh

pot do njega
ni prav lahka
človek išče ga povsod
svet obide
pa zgubi se
da le v sebi bi naposled našel to
kar je iskal drugod

zato je tako varno skrit
ta tvoj večno mlad duhovni jaz
pred pestmi surovih bebcev
strahopetcev brezobzirnih
’spod zrcalnega neba
kjer izživlja se oblast

a povem ti
to kar nosi v sebi vsakdo
kot zametek v svoji biti
še iz časa prastvarjenja
plemeniti se v izkustvih

in ostaja
kakor tvoje neuničljivo bistvo
del svetlobe superstrunja
izborjena vez v tkanini
med neskončno plazmo celic
spoj v sozvočju uglašenih niti

vse ostalo je balast

~

(by simoneta sho)

~~~ pod oklepom sveta poezija morja ~~~

~~~ ’spod srčaste skalce mi vselej šumlja ~~~

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ (video klik) ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~